Tudi poleti v društvu ne počivamo. V juliju in avgustu ne organiziramo dogodkov in druženj za družine Junakov, saj gredo tudi Junaki radi z družino na morje ali kakšen drug oddih. Damo pa v tem času veliko naših prostovoljnih ur (v društvu smo vsi prostovoljci) za enega naših največjih projektov – šolske potrebščine za Junake (in sorojence), ki ga izvajamo že vse od ustanovitve. Letos bomo pomagali več kot 100 družinam. Otrokom omogočimo, da si sami izberejo potrebščine, ki so jim najbolj všeč. Na sedež društva pa je že prispela tudi večina delovnih zvezkov, ki nam jih (skoraj vse) donirajo založbe.
Hvala vsem podjetjem in posameznikom, ki nam pri tem velikem projektu pomagate! Še vedno lahko pomagate tudi s finančno donacijo.
KAKO LAHKO POMAGATE?
Če želite z donacijo pomagati in poravnati predračune za šolske potrebščine (brez delovnih zvezkov in učbenikov) za enega (ali več) otrok iz seznama, izpolnite obrazec: https://forms.gle/xeAj1zDhvXryJJMz9
ALI
Z nakazilom na TRR z namenom za nakup šolskih potrebščin za Junake:
TRR: SI56 6100 0002 3978 068, odprt pri Delavski hranilnici Za kodo namena izberite: CHAR, pod namen napišite: ŠOLA
Društvo Junaki 3. nadstropja, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana
POLETNE DONACIJE ODDELKU
Večkrat smo že pisali o tem, da nam je zelo pomembno, da imajo otroci z rakom najboljšo možno obravnavo in da se na oddelku vsi dobro počutijo (otroci, starši in tudi osebje). Zato oddelku pomagamo z različnimi donacijami.
V zadnjem času smo priskrbeli:
2 nosilca za TV-ja v sobah za transplantacijo, ki bosta olajšala gledanje televizije med dolgotrajno izolacijo, v kateri so Junaki v najbolj ranljivem obdobju po presaditvi.
tiskalnik Lexmark CX532adwe
tiskalnik Lexmark MX532adwe
1500 ConvaCare robčkov za enostavnejše odstranjevanje obližev, saj je koža po kemoterapiji zelo občutljiva in se hitro vname.
Včasih zavrtimo tudi čas malo nazaj in tokrat se spomnimo na lep dobrodelni koncert v maju, ki ga je organiziral gospod Anton Habjan. V športni dvorani v Železnikih so se mu pridružili prijatelji in odlični glasbeniki Eva Černe Avbelj, Oto Pestner, glasbeno društvo Crescendo. Skozi operne arije in slovensko popevko nas je vodila Monika Tavčar.
Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu čudovitem večeru in vsem dobrodelnim prispevkom za naše društvo.
V teh poletnih časih, ko se vsi malo sprostimo in vsaj na dopustu nekoliko pozabimo na vsakodnevne obveznosti in skrbi, nas je pretresel Sarin mail. Spet nas je spomnil na to, da poleg tega da bolezen ne izbira, tudi nesreča ne počiva. Objemite svoje bližnje in uživajte v vsakem trenutku z njimi – danes, saj ne vemo kaj bo jutri.
Sari, Toniju in vsem ostalim, ki so imeli Lauro radi, izrekamo iskreno sožalje! Iz dna srca se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali in tako podprli njuno plemenito dejanje, ki je lahko zgled vsem❤️
V nadaljevanju citiramo mail.
” Pozdravljeni, ta mail se trudim napisati že en mesec in šest dni, pa nikakor ne najdem ne volje ne besed. Težko je v nekaj stavkih strnit vso bolečino in ljubezen, ki jo čutim. Bili smo trije, Toni, Laura in Sara, srečna, neizmerno povezana družina, ki je čas najraje preživljala skupaj, potovala po svetu ali se enostavno le družila. Bili smo sami sebi dovolj, nismo potrebovali družbe, trije mušketirji, za vedno. Vedno se mi je zdelo super, da sta me starša imela tako mlada, ker sem sklepala da bosta zato dlje ob meni. Družina je bila za nas sveta in ni stvari, ki jo eden za drugega ne bi naredili. Ustvarili smo lepo življenje, polno smeha in skupnih trenutkov. Letos smo že imeli v planu tri potovanja, pa načrtovali veliko avanturo v naslednjem letu, ko bi jaz in mami praznovali okrogla rojstna dneva. 16.5. je v naša življenja posegla tragedija, v požaru v mansardi je mami utrpela hude opekline celotnega telesa. Kljub napovedim zdravnikov, da ne bo preživela, je 26 dni kljubovala njihovim napovedim, preživela 5 operacij in se borila kot levinja. Pri šesti, ki bi morala biti že malo bolj rutinska je šlo vse narobe…ne morem opisati kako je preživeti 26 dni v agoniji čakanja, nemoči, molitev in upanja na čudež. Vsako jutro poklicati na oddelek ali je mami preživela noč in potem čakati popoldan, da smo lahko šli k njej. Kljub temu, da je bila v komi od prvega dne smo se vsak dan odpeljali v Ljubljano, se z njo pogovarjali, jo bodrili. Dokazov, da nas je slišala ni, ampak mi smo prepričani da nas je. 26 dni smo upali, umirali, jokali in se trudili preživeti vsak dan. Mami je umrla 10.6., obkrožena s svojo družino, tako kot mora ob takih trenutkih biti, pa velikokrat ni. Bolečina ob njeni nenadni izgubi je neizmerna, izgubila sem mamo, najboljšo prijateljico, največjo zaupnico in edinega človeka na svetu, čigar ljubezen do mene je bila brezpogojna. Tega so zmožne samo mame. Kljub moji ogromni ljubezni do nje se nisem zavedala globine vezi, ki jo mama in otrok delita, tega se zaveš šele ko človeka ni več. Neizmerna, neutolažljiva in vseobsegajoča bolečina, ki sega v vsako poro telesa. Izguba je prevelika, da bi jo kdaj lahko prebolela, čas mogoče res pomaga, da ljudje živijo dalje ampak so rane, ki se nikoli ne zacelijo, izguba mame bo moja večna rana. V teh 26 dneh sva se z očetom veliko pogovarjala in razmišljala o tem kako pomembno nama je bilo, da smo bili z družino vsak dan ob njej. Ni je stvari, ki bi naju ustavila ali nama preprečila da se vsak dan odpeljeva v Ljubljano. Ker sva tako čutila in ker je tako prav. Razmišljala sva kako se s tem soočajo drugi, ki nimajo empatičnih delodajalcev, ki nimajo finančnih zmožnosti za vsakodnevne vožnje čez pol države, parkirnino.. Ne predstavljava si čustvenega bremena, da ne moreš biti ob ljubljeni osebi in da take trenutke preživljaš na delu ali doma, ko je vse kar si želiš in o čemer razmišljaš v sobi UKC-ja. Mame nismo pokopali, ker tega ne bi želela ampak smo jo raztresli. Šla je kot veter, taka kot je bila, močna, ognjevita, odločna, načelna a hkrati srčna, prijazna, skrbna in enostavno čudovita. Ko se poslovijo ljudje kot ona svet izgubi malo čarobnosti. Odrekla sva se cvetju in svečam in v zameno prosila za donacije za vaše društvo, ker želiva pomagati in omogočiti staršem da so ob svojih otrocih v času, ko se borijo ali poslavljajo, sigurna sva da bi tudi mami tako želela. Skupaj smo zbrali 4.080€, ki jih nakazujem na vaš TRR.
V ND Rateče Planica že vrsto let organizirajo mednarodne turnirje v kegljanju na ledu. Tako so v soboto 13. julija na športnem igrišču v Ratečah organizirali letno različico tega športa, kegljanje na asfaltu. Turnir ni bil običajen vsakoletni turnir, ampak je imel posebno dobrodelno noto. Med rateškimi kegljači je že mnogo let tudi Matjaž Kocjan, oče naše predsednice Urške, ki je bi tudi pobudnik tega dobrodelnega turnirja, saj si je za svoj 23000. dan na planetu Zemlja želel narediti nekaj za skupnost. Izbira ni bila težka, saj je spomin na preminulo vnukinjo Emo, ki je pri dveh letih zbolela za težko obliko možganskega tumorja, še kako živ in boleč. Tako se je odločil prirediti dobrodelni kegljaški turnir in svoj rojstni dan posvetiti Junakom 3. nadstropja in našemu društvu. Na turnirju je nastopalo 17 ekip iz Avstrije in Slovenije. Potekal je v tekmovalno prijateljskem vzdušju in prav vsi so si želeli prejeti topel objem društvenega medveda Mata, ki je pravi zaščitni znak malih Junakov, ki so zboleli za rakom. Prav vsak prispevek za štartnino, pogostitev, srečelov in odlične palačinke je šel za naše društvo. Ob razglasitvi najboljših je zopet zaplesal Mato in vsi skupaj so se poklonili in zaploskali zbranemu znesku, 3.110 €. Naj bo to zahvala vsem, ki so pripomogli, da je prvi rojstnodnevno dobrodelni turnir več kot uspel!
Težko pričakovana akcija zbiranja plastenk je nazaj! Zopet boste plastenke lahko oddali v treh Lidlovih poslovalnicah, v Ljubljani, Mariboru in Kranju. V sodelovanju z Interzero se bodo predelale in tako ponovno uporabile.
Zaradi izjemnega uspeha prve akcije Plastenke za Junake, ko smo prebivalci Slovenije v dobrih petih mesecih, kolikor je trajala akcija, zbrali neverjetnih 621.881 odpadnih plastenk, kar je več kot 18 ton ločeno zbrane odpadne plastike, smo se skupaj z Lidlom Slovenija in podjetjem Interzero Slovenija odločili, da akcijo ponovimo.
Tudi tokrat bo Lidl v treh izbranih trgovinah zagotovil prostor za zbiranje odpadnih plastenk, sredstva od njihove prodaje pa bodo namenjena društvu. V Lidlu Slovenija so se ob tem zavezali še k dodatni donaciji 10.000 evrov, za kar se jim iz srca zahvaljujemo!
KAJ?
Avtomat sprejema:
prazne plastenke pijač s prostornino 100 ml do 3 l;
plastenke ne smejo biti stisnjene, zamaški in črtne kode naj ostanejo na plastenkah;
štejejo samo plastenke, ki so oddane v avtomat (plastenk ne puščamo pred trgovino ali avtomatom);
Avtomat ne sprejema: pločevink, steklenic, plastenk olja in kisa, čistil, šamponov.
KAKO in KJE ODDATE?
Plastenke lahko oddate v treh Lidlovih trgovinah:
v Ljubljani na Toplarniški ulici,
v Mariboru na Titovi cesti (pri Europarku) in
v Kranju na Šucevi ulici.
Ponovno so postavljene posebne naprave za zbiranje, kamor lahko vsak odda odpadne plastenke pijač.
PLASTENK NI MOŽNO ODDATI NA NOBEN DRUG NAČIN.
KDAJ?
Akcija bo potekala med 15. julijem in 30. septembrom 2024.
ISKRENA HVALA vnaprej prav vsem za vsako oddano plastenko!
UPDATE: Našli smo gosta presenečenja! Hvala vsem za pomoč.
Vsako leto organiziramo več različnih poučnih, zabavnih in športnih dogodkov za družine Junakov. Zelo smo ponosni, da nam družine zaupajo in se vedno znova naših dogodkov udeležijo v velikem številu.
Letos v zlatem septembru organiziramo že tretji vikend Junakov, ki bo 14.-15.9. Tudi letos pričakujemo več kot 50 družin oz. pribl. 200 udeležencev.
Na vikendu Junakov imamo zvečer tudi mini disko. Na prvem vikendu Junakov v Kranjski gori se nam je pridružil Trkaj. Lani v Bohinju pa nas je obiskal Nipke. Za udeležence pa je bilo to presenečenje.
POMAGAJTE NAM
Letos se odpravljamo na Dolenjsko, na Otočec. Tudi letos si želimo, da bi z gostom presenečenja popestrili dogajanje.
Iščemo pevca, pevko ali skupino, ki bi lahko prišla 14.9.2024 zvečer in nastopila (45-60min) na vikendu Junakov. Ne pričakujemo, da se povsem odpove honorarju, bi pa bili hvaležni za vsak popust.
Julij je mednarodni mesec žalujočih staršev. Organizacija A Child Of Mine – Supporting Bereaved Parents je l. 2020 ustanovila mednarodni dan žalujočih staršev, ki je 3.7.
Želeli so povezati starše, ki jih je prizadela smrt otroka.
Letošnja tema mednarodne kampanje je: “Love Lives On” (“Ljubezen živi naprej”).
Na ta dan se ozavešča o starših, ki so izgubili otroka ne glede na starost in okoliščine smrti, da na tej poti žalovanja niso sami in njihovi otroci nikoli pozabljeni.
V društvu Junaki 3. nadstropja posebno pozornost namenjamo staršem in sorojencem otrok, umrlih za rakom, ki jim pravimo Junaške Zvezdice. Vabljeni so na druženja in dogodke društva. Prav tako so deležni ugodnosti, ki jih društvo namenja družinam otrok, zdravljenih na hemato-onkološkem oddelku.
V društvu se zavedamo, kako pomembna je medsebojna podpora. Za mamice in očete organiziramo različna druženja.
V jeseni bomo organizirali vikend oddih žalujočih mamic in očetov.
Prav iz medsebojne podpore in druženja mamic Zvezdic je nastala želja po skupini, ki bi se podpirala, razumela situacijo in šla skozi težko obdobje žalovanja. Neformalni skupini so se pridružili tudi starši otrok, ki so se še zdravili ali pa so uspešno zaključil zdravljenje. Kasneje je iz tega nastalo društvo Junaki 3. nadstropja.
Da ljubezen živi naprej v svoji knjigi “Pisma Maticu” na zelo čustven, iskren in ljubeč način piše Doris Kukovičič, mamica Matica, ki je umrl za rakom.
Knjiga povezuje starše, ki so izgubili otroka, in jih opogumlja, da živijo, kljub neskončni bolečini. Bolečine pa je tako velika, ker imajo svojega otroka neskončno radi. Knjiga pomaga sprejeti nesprejemljivo in daje občutek, da je starševska ljubezen tako močna, da jih poveže z otroki prek vseh dimenzij.
Vabljeni, da se pridružite kampanji “Ljubezen živi naprej” z deljenjem objave in prižigom svečk ob 19. uri. Tako podprite žalujoče starše in jim dajte vedeti, da njihovi otroci niso pozabljeni.
Šolsko leto se približuje koncu, starši pa že dobivajo sezname in razmišljajo o nakupu potrebščin za naslednje šolsko leto. Družinam Junakov bomo tudi letos pri tem pomagali.
Prijave za družine otrok z rakom so že odprte. Zbirali jih bomo še do tega četrtka. Že sedaj pa je jasno, da bo letos prijav še več kot lani, pomagali bomo več kot 110 družinam.
Za starše otrok z rakom smo pripravili posebno prijavnico, ki je objavljena v zasebni fb skupini društva, lahko pa se na nas obrnejo tudi po emailu drustvo@junaki3nadstropja.si.
PRISKRBITE POTREBŠČINE ZA ENEGA OD OTROK
Tudi letos bomo Junakom in njihovim sorojencem omogočili, da potrebščine izberejo sami. To se nam zdi zelo pomembno. Lahko pa nam pri tem z donacijo pomagate in priskrbite potrebščine za enega od otrok.
KAKO LAHKO POMAGATE?
Prijavite se, če želite z donacijo priskrbeti šolske potrebščine (brez delovnih zvezkov in učbenikov) za enega (ali več) otrok iz seznama. Izpolnite TA OBRAZEC.
Poslali vam bomo predračun za potrebščine, ki jih bodo otroci izbrali sami. Zaradi varovanja osebnih podatkov vam bomo lahko razkrili samo inicialke, spol in starost otroka. Ker otroci prihajajo iz različnih šol in so vseh starosti, so stroški šolskih potrebščin zelo različni. Višino zneska poravnate glede na vaše zmožnosti.
ALI
Z nakazilom na TRR z namenom za nakup šolskih potrebščin za Junake:
TRR: SI56 6100 0002 3978 068, odprt pri Delavski hranilnici Za kodo namena izberite: CHAR, pod namen napišite: ŠOLA
Društvo Junaki 3. nadstropja, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana
Pred poletjem smo se odločili, da še enkrat “zavihamo” rokave in se udeležimo darovanja krvi. Danes smo se družili v Ljubljani. Jutri podporniki Junakov lahko darujete še v Mariboru.
Zadnje čase so zaloge krvi kar nizke! Krvodajalskih akcij se lahko udeležite v različnih slovenskih mestih. Kje se bo avtobus Zavoda za transfuzijsko medicino ustavil v prihodnjih dneh, si lahko preberete na www.ztm.si.
Po skoraj točno enem letu so se Junaki vrnili na sever Slovenije – na Koroško. Lani smo na pobudo staršev Junakinje Elly obiskali Muto, Črno na Koroškem in Mežico, dan pa zaključili s piknikom v Šentanelu.
Letos smo se odločili za Slovenj Gradec.
V zgodnjih jutranjih urah je iz Ljubljane odrinil avtobus. Zaradi zanesljivosti, prijetnih voznikov in ugodne cene, smo se tudi tokrat odločili za Ljubljanski potniški promet. Hvala za posluh!
Družine, ki so potovale z avtobusom in tiste, ki so prišle s svojimi avtomobili, so se zbrale v Slovenj Gradcu, kjer smo najprej pomalicali. Za sendviče se najlepše zahvaljujemo 5DU-sendvic4YOU in kmetija Obretan.
Družine z mlajšimi otroki so obiskale Safari PARK Slovenj Gradec, kjer so nas sprejeli odprtih rok in nam omogočili brezplačen vstop. Otroci so se zabavali na najboljših igralih na Koroškem (pa tudi drugod po Sloveniji je malo takšnih), starši pa so med tem lahko ob pijači poklepetali.
Starejši otroci so se skupaj starši medtem odpravili v Medeni raj – Perger 1757. Srčna družina Perger nas s sladkimi donacijami podpira že vsa leta. Tokrat pa smo jih obiskali. Na zabaven način so nam pripovedovali o zgodovini družine in nam pokazali, kako že mnoga leta pri njih nastajajo slastne dobrote iz naravnih sestavin in energetske sveče. Hvala, da ste nam omogočili zares zanimiv ogled in posladek! Hvala Lucijanu in Hrabroslavu za topel sprejem. Resnično upamo, da se bo tradicija družine Perger nadaljevala še mnogo generacij! Vsem, ki boste v bližini, pa toplo priporočamo obisk.
Družine z mlajšimi otroki je vodička Nadja iz Safari parka popeljala do Medenega raja čez center Slovenj Gradca in z zgodbicami ter legendami predstavila njegovo zgodovino. Zatem je na ogled mesta odpeljala še skupino starejših otrok in staršev. Mlajši otroci pa so obiskali Medeni raj. Hvala Spotur Slovenj Gradec, da ste nam tako na hitro priskrbeli super vodičko Nadjo!
Opoldne smo se odpravili proti KOPE, kjer smo preživeli celotno popoldne. Lahko pa bi bili tam tudi še kakšen dan več. Kope resnično ponujajo zelo veliko različnih in zanimivih doživetij. Ekipa animatorjev pa je profesionalna in zna ustreči vsem željam! In kaj vse smo počeli na Kopah? Plezali smo v njihovem super adrenalinskem parku. Preizkusili smo električna kolesa, s katerimi smo se popeljali po čudoviti pokrajini. Predstavili so nam tudi disc golf. Najmlajši so (eni bolj uspešno, drugi manj 🙂 ) iskali Holcerčkov zaklad. Ne glede na uspešnost pa smo otrokom razdelili nagradice. Bili smo tudi prva večja skupina, ki se je podala na sprehod med krošnjami – res zanimiva izkušnja. Otroci pa so imeli čas tudi za prosto igro z žogami. Nikakor pa ne moremo mimo hrane. Bili smo že marsikje, ampak tako dobro kot na Kopah, še nismo jedli! HVALA lastniku/direktorju in HVALA celotni ekipi na Kopah za prijaznost, gostoljubje in zares nepozaben dan!
Za okusen posladek je z donacijo sladic poskrbel Slaščičarna Polanšek, za kar se iz srca zahvaljujemo!
Ob vseh aktivnostih in polnemu urniku nam je zmanjkalo časa za pravo skupinsko fotografijo. Žal nam je, da veliko družin na njej manjka. Ampak vemo, da bodo za to nove priložnosti! Hvala fotografu Gregorju iz Happy Memories Studio, ki je tudi letos poskrbel za krasne spomine.
HVALA vsem družinam Junakov, ki se ne glede na lokacijo udeležujete naših dogodkov! Zelo smo bili veseli tudi vseh novih obrazov – družin, ki so se prvič po koncu zdravljenja opogumile in se nam pridružile na dogodku. Upamo, da vam je bilo z nami lepo in da se kmalu ponovno srečamo!
Hvala seveda tudi staršema Junakinje Elly za vse ideje in vso pomoč pri organizaciji dogodka!
Sodelujte v anketi
Starši oz. svojci obolelih otrok in oboleli najstniki, pomagajte nam določiti seznam prednostnih nalog oz. projektov društva.
