Marcel je svojo pot do ozdravitve pričel na nevrološkem oddelku Pediatrične klinike maja 2017, star skoraj 2 leti, ko so ugotovili, da ima v glavi rakav tumor – meduloblastom. Po težki, nekajurni operaciji glave se je mali junak začel prebujati. Za vse prisotne je bil trenutek, ko je prepoznal mami, očija, mlajšega bratca, ko je z nami govoril, premikal roke in noge, neprecenljiv. Marcelov napredek je bil hiter. Po 14 dneh, ko smo prvič lahko odšli domov, se je že želel peljati s svojim poganjalcem. Nato smo zdravljenje optimistično nadaljevali v 3. nadstropju Pediatrične klinike na hemato-onkološkem oddelku pod okriljem dr. Lidije Kitanovski. Marcel je zdravljenje odlično prenašal, slabosti ni bilo veliko, rutinsko zbadanje z iglami je junaško prenašal, večjih vidnih posledic operacije ni bilo. Na oddelku je izžareval svojo otroško igrivost, spoznal mnogo prijateljev, bil je stalni gost bolnišničnega vrtca, kjer je vzgojiteljico Janjo večkrat prosil za ogled njenih gledaliških predstav. V dobro voljo je znal spraviti vse, zaposlene, otroke na oddelku in njihove starše, s katerimi smo povezani še danes. Njegova otroška želja po igri in smehu nas je vse optimistično gnala naprej.
Med protokolom zdravljenja smo večkrat imeli MR, izvidi so bili ves čas brez znakov bolezni. Zadnji MR, ki bi moral dati zeleno luč za vnaprej k življenju, nas je zabodel. Bolezen se je vrnila, razširila. Po več neuspelih poskusih možnosti ozdravitve smo z Marcelom zadnja meseca njegovega življenja preživeli doma, v krogu družine in najbližjih prijateljev. 6. september je dan, ko je zadnjič vdihnil in izdihnil.
Z možem sva hvaležna, da nama je bilo dano, da sva lahko imela ob sebi tako čutnega, pozornega, hvaležnega, junaškega sina, dečka s kitaro, ki bo večen zgled mlajšemu bratcu. Prepričana sva, da je vedno nekje z nami.
Dragi Marcel, radi te imamo do zvezd in nazaj.
