Psihološka pomoč staršem
Večina staršev je povsem na tleh, ko izve, da ima njihov otrok raka.
Na začetku se je težko soočiti z boleznijo in dojeti, kako bo to vplivalo na celotno družino. V določenih trenutkih so starši povsem otopeli in se ne morejo sprijazniti z novo realnostjo. Močna čustva – jeza, žalost, krivda, strah, zanikanje, so skoraj vedno prisotna in povsem normalna ob tem, ko otrok zboli za rakom.
Pomembno se je zavedati, da večina staršev najlažje nadzira ta čustva z osredotočanjem na to, kako pomagati otroku in ostalim članom družine v težkih časih. Otroci se ravnajo po starših. Zato so starši tisti, ki imajo glavno vlogo pri tem, kako se bo z boleznijo soočil otrok. Umirjen, ljubeč in ves čas prisoten starš lahko bistveno pripomore k temu, da otrok zdravljenje dobro prenaša.
Nobeno čustvo ni napačno ali pravilno. Večina staršev niha v razpoloženju (ima boljše in slabše dneve) tekom zdravljenja. V nekaterih trenutkih se jim zdi, da se s tem lahko spopadajo. Drugič se počutijo popolnoma izgubljene in nemočne.
Starši lahko tukaj preberejo več nasvetov, kako se spoprijeti z diagnozo:
Tukaj pa o tem, kako se soočiti in obvladati čustva:
V Sloveniji je dobro poskrbljeno za strokovno psihološko pomoč družinam otrok z rakom. Na Kliničnem oddelku za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, kjer se zdravijo vsi otroci z rakom v Sloveniji, so zaposlene tri klinične psihologinje. Tako kot otrokom, so na voljo tudi staršem in sorojencem. S svojim znanjem in izkušnjami pomagajo ob začetnem šoku, med zdravljenjem in tudi po koncu zdravljenja – ne glede na izid.
Mnogim staršem pa so v oporo in pomoč predvsem drugi starši otrok z rakom, saj delijo podobno izkušnjo in razumejo. Tako se mnoge družine med zdravljenjem povežejo in tudi po koncu ohranjajo stike.
V društvu se zavedamo pomena medsebojne opore in razumevanja, zato v naših programih temu posvečamo posebno skrb.
