Občutki in reakcije otroka z rakom
Bolezen ima močan vpliv na otroka ne glede na njegovo starost. Otrokova reakcija pa je zelo odvisna od starosti, stopnje razvoja in osebnosti. Večina otrok se ob bolezni ali med zdravljenjem sooči s strahom, jezo in žalostjo.
Otrokom se življenje zaradi bolezni močno spremeni. Preiskave, obiski zdravnika zaradi pregledov in zdravljenje v bolnišnici postanejo del vsakdanjega življenja – namesto šole ali vrtca in druženja z vrstniki. Otroci se morajo s tem soočiti in sprijazniti. Zato ob sebi nujno potrebujejo ljudi, ki jih imajo radi in jim zaupajo.
Otroci se pogosto neverjetno hitro prilagodijo na življenje z rakavo boleznijo. A strokovnjaki opozarjajo, da nujno potrebujejo razumevanje, varnost in ljubezen, da lahko to vzdržujejo skozi celotno dolgotrajno zdravljenje.
Starši otrokom nudijo glavno oporo. Starši tudi najbolj vedo, kako se njihov otrok sooča z novostmi, česa se boji, kdaj je žalosten, kaj ga razveseljuje in kako ga prepričati, da se sprosti ob stresnih situacijah. Zato otroci, ne glede na starost, potrebujejo ob sebi starša ves čas.
V nadaljevanju lahko preberete o najpogostejših reakcijah otrok z rakom – glede na starost. Ne pozabite pa, da je vsak otrok edinstven. Vsak reagira in se z boleznijo sooča po svoje.
DOJENČKI IN PREDŠOLSKI OTROCI (0-5 let)
Najmlajše otroke skrbi samo, kaj se dogaja v “tem trenutku”. Njihov največji strah je ločitev od staršev. Lahko so tudi zmedeni in žalostni, ker se ne morejo toliko igrati in zabavati kot so se prej.
Pri njih lahko pričakujemo, da:
- se začnejo bati ločitve od staršev – lahko se ves čas oklepajo staršev
- jočejo, kričijo, vreščijo pogosteje kot običajno
- nehajo sodelovati pri preiskavah in zdravljenju
- postanejo jezni in žalostni zaradi spremembe rutine – hranjenje, igra …
- se jim spremeni vzorec spanja (težko zaspijo, ponoči se zbujajo)
- nazadujejo pri tem, kako so samostojni in zreli, nekateri se vrnejo v plenice
- postanejo manj družabni, ne želijo sodelovati pri stvareh, v katerih so prej uživali.
MLAJŠI ŠOLARJI (6-12 let)
Otroci v tej starostni skupini so že bolj samostojni. Prav tako se bolj zavedajo dogajanja okoli sebe. Nekatere reakcije so podobne kot pri predšolskih otrocih.
Pričakujemo pa lahko še druge:
- od družine in prijateljev potrebujejo več čustvene opore kot prej
- pogrešajo druženje s sošolci in prijatelji
- počutijo se nelagodno in so razočarani zaradi spremembe pri šolanju in obšolskih dejavnostih
- napade jeze in žalosti, ker zaradi bolezni ne morejo v šolo in se igrati kot prej
- odtujijo se od prijateljev in se ne želijo učiti, saj se s tem poskušajo zaščititi in izogniti stvarem, ki jih žalostijo
NAJSTNIKI
Ob diagnozi rak so najstniki lahko zmedeni in šokirani. Nekateri najprej reagirajo tako, da se umaknejo od družine in se želijo sami spoprijeti z novo realnostjo. Drugi pa se še dodatno povežejo s starši in sorojenci ter se bolj kot prej opirajo na njih.
Pričakujemo lahko, da:
- so jezni in zaskrbljeni, ker njihovo telo ne deluje kot bi moralo
- se zapirajo vase in so slabe volje (depresivni)
- se pretvarjajo, da je vse v redu in celo norčujejo iz bolezni in zdravljenja ter s tem odvračajo slabe misli
- se upirajo in ne sodelujejo s starši, učitelji in zdravstvenim osebjem, kar lahko oteži zdravstveno oskrbo
- iščejo oporo izven najožje družine (pri prijateljih, učiteljih itd.) bolj kot prej
- se sramujejo in so razočarani nad tem, kar se jim je zgodilo – predvsem, kadar bolezen ali stranski učinki zdravljenja vplivajo na njihov videz (izguba las, zmanjšana mobilnost, izguba telesne teže)
MLADOSTNIKI IN MLADI ODRASLI
Diagnoza rak na mlade odrasle vpliva drugače kot na otroke in starejše odrasle. V tem obdobju se navadno mladi osamosvajajo – fizično, psihično in socialno. Diagnoza rak in zdravljenje lahko močno posežeta v to zahtevno obdobje življenja.
Pogoste težave, s katerimi se soočajo mladi:
- izguba samostojnosti
- spremenjen odnos s partnerjem, družino, prijatelji
- spremembe fizične kondicije, telesne pripravljenosti, samopodobe in zunanjega videza
- vprašanja in skrbi glede plodnosti
- prekinitev šolanja in izobraževanja
- pravice na delovnem mestu in težave pri zaposlovanju
- finančne in druge vsakdanje skrbi
