Novice iz 3 nadstropja

Leto je naokoli in danes ponovno začenjamo z odštevanjem!!

Loči nas 1️⃣0️⃣ dni do…

15.2. – MEDNARODNEGA DNEVA BOJA PROTI OTROŠKEMU RAKU

Mednarodni dan boja proti otroškemu raku je svetovna kampanja, ki ozavešča o raku v otroštvu in mladosti.

Mednarodna organizacija SIOP je lani začela novo triletno kampanjo, v kateri bodo predstavljeni izzivi, s katerimi se soočajo otroci z rakom, njihovi starši, preživeli in zdravstveno osebje po svetu.

Leto 2025 – Navdihniti ukrepanje:
Na podlagi podatkov, ki so jih zbrali v preteklem letu, ko so spodbujali k razkrivanju izzivov, je v drugem letu kampanje cilj, da se aktivno išče rešitve zanje. Poglobili se bodo v prizadevanja in pobude, ki so jih prejeli iz različnih koncev, in iskali najboljše rešitve za izpostavljene izzive. V tem letu želijo torej predstaviti in izpostaviti inovativne ukrepe.

NOV LETAK DRUŠTVA – 10 DOLGOROČNIH POSLEDIC OTROŠKEGA RAKA

Več kot 80 % otrok, ki so zboleli za rakom, preživi vsaj 5 let in več zaradi vse bolj naprednega in učinkovitega zdravljenja. Žal pa ima zdravljenje, ki otrokom omogoča preživetje, tudi dolgoročne posledice in pozne stranske učinke.

Večina stranskih učinkov se pojavi med zdravljenjem ali kmalu po njem in hitro izveni. Nekatere težave pa ostanejo ali se pojavijo šele mesece ali leta po zdravljenju. Ker vedno več otrok, ki preživi raka, dočaka odraslo dobo, se temu posveča vedno več pozornosti.

Skrbno spremljanje otrok po zdravljenju zagotavlja, da zdravniki kar najhitreje odkrijejo in obravnavajo pozne stranske učinke. Pogostost pregledov je odvisna od vrste raka, ki ga je otrok prebolel, od vrste zdravljenja, tveganja za pozne stranske učinke in druga dejstva – starost otroka, količine prejete kemoterapije ali radioterapije in koliko časa je minilo od zdravljenja.

Dolgoročne posledice otroškega raka lahko vključujejo več kot en del telesa (ali več kot en organski sistem).
Lahko so zelo blage ali pa tudi zelo hude.

Danes pišemo o prvi možni dolgoročni posledici otroškega raka.

MOŽGANI – KOGNITIVNE TEŽAVE

Nekatere oblike zdravljenja tumorjev na možganih ali kadar se poskuša preprečiti, da se rak razširi v možgane, lahko povzročijo pozne posledice. Otroci z možganskimi tumorji ali akutno limfoblastno levkemijo (ALL) imajo največje tveganje za pozne posledice na možganih. Posledice pa lahko imajo tudi otroci z drugimi oblikami raka. Možgane lahko prizadene kirurška odstranitev, radioterapija in kemoterapija.

Normalne možganske celice se v prvih letih življenja zelo hitro delijo, zaradi tega so zelo občutljive na radioterapijo. Zdravniki se vedno izogibajo obsevanju glave ali pa ga vsaj prestavijo pri otrocih mlajših od 3 let. Tako poskušajo zmanjšati škodo na razvoj možganov. Vendar pa tudi pri starejših otrocih radioterapija lahko povzroči težave npr. pri učenju. Pri količini radiacije, ki se uporabi, se vedno tehta med morebitno škodo in tveganjem za ponovitev bolezni.

Tudi kemoterapija lahko povzroči učne težave. To je bolj verjetno, kadar se uporabijo visoke doze določenih kemoterapevtskih zdravil in pri mlajših otrocih. Težave pri učenju so bolj pogoste pri otrocih, ki se zdravijo tako s kemoterapijo kot tudi z radioterapijo v območju možganov.

Težave pri učenju, pogosto imenovane kognitivne motnje, se navadno pokažejo v nekaj letih po koncu zdravljenja.
Zdravljenje, ki prizadene možgane, pa lahko povzroči tudi druge težave v telesu. Na primer radioterapija lahko poškoduje hipofizo, ki je v možganih in nadzira hormone. Težave s hipofizo zajemajo utrujenost, brezvoljnost, slab apetit, občutljivost na mraz in zaprtost, kar kaže na zmanjšano količino določenih hormonov. Možen pa je tudi zaostanek v rasti in zrelosti.

Več o tem, kako prepoznamo kognitivne motnje in kaj lahko pomaga oz. privede do izboljšanja kognitivne funkcije, lahko preberete TUKAJ.

Vabljeni, da nam v teh dneh sledite na družabnih omrežjih za še več objav o najpogostejših vrstah otroškega raka.