Vsak žaluje na svoj način, ne glede na to za kakšno vrsto izgube gre. Ko gre za izgubo otroka, proces žalovanja pogosto ne sledi klasičnim vzorcem žalovanja. V resnici statistika in grafi, ki prikazujejo faze žalovanja, ne morejo pojasniti tako kompleksne življenjske preizkušnje.
Nekatere družine ob žalovanju postanejo močnejše, čeprav vsak član družine žaluje sam, se v tem povežejo in njihovi odnosi postanejo še tesnejši. Na nekatere pa izguba otroka žal vpliva tako, da se odtujijo.
V ZAKONU
Ob izgubi otroka, se lahko starši soočajo s šokom, zanikanjem, jezo, depresijo, brezupom, krivdo, osamitvijo, neurejenimi mislimi, občutkom nesprejetja ter z mnogimi drugimi mislimi in občutki. Mame in očetje se lahko oprejo drug na drugega, si dajo prostor za samostojno žalovanje, se začasno odtujijo, krivijo drug drugega, se ne strinjajo s procesom žalovanja drugega itd.
Ker starša pogosto začasno spremenita obnašanje in odziv drug na drugega, lahko pride do konfliktov. Kadar pride do pomanjkanja medsebojnega razumevanja pri žalovanju, je to znak, da je dobro poiskati pomoč. Družinski terapevti in zakonski svetovalci lahko pri tem pomagajo.
KDAJ LAHKO TERAPIJA POMAGA
Žalovanje je del življenja. Kadar ljudje žalujejo, se pogosto osamijo in žalujejo stran od okolice. Kako dolgo to traja, pa je zelo odvisno od posameznika.
Kdaj je dobro poiskati pomoč?
- Če razmišljate o samopoškodovanju ali poškodovanju koga drugega.
- Če se odtujite (čustveno ali fizično) od otroka, ki je odvisen od vas.
- Če zavračate hrano, osebno higieno itd.
- Če ne sprejmete resnice – da se je izguba res zgodila.
- Če se začnete posluževati nevarnih ali nenavadnih obredov.
- Doživljate pretirane izbruhe jeze.
- Nenadoma grozite z ločitvijo.
- Veš čas trdite, da vas nihče ne posluša ali želi razumeti vaših občutkov.
- Se ne želite pogovarjati o ničemer drugem.
VRSTE TERAPIJ
Pri strokovnjakih lahko poiščete različne vrste pomoči oz. terapij.
- Individualna terapija – srečanja s terapevtom ena na ena.
- Družinska terapija – terapevta lahko skupaj obišče več članov družine, da jim ta pomaga pri žalovanju in vzdrževanju dobrih medsebojnih odnosov.
- Skupinska terapija – srečanja posameznikov iz različnih družin z enako izkušnjo – izgubo otroka.
KAJ ŠE LAHKO POMAGA?
Žalujoče družine se lahko poslužijo različnih stvari – kot so knjige, spletne strani in skupine za žalujoče. Ker se vsaka oseba drugače sooča z izgubo, ni nujno, da bo vsem družinskim članom pomagala ista stvar. Prav tako se s časom potrebe lahko spremenijo.
Po izgubi otroka mnogim pomaga, da se povežejo z nekom s podobno izkušnjo. Lahko si s to osebo samo dopisujejo, se pogovarjajo po telefonu ali pa se srečujejo.
V društvu se zavedamo, kako pomembna je medsebojna opora žalujočih. S tem namenom v oktobru že tretje leto zapored organiziramo vikend oddih za žalujoče mamice in ločeno tudi za očije. Prijave že zbiramo. Žalujoči starši pa se v društvu srečujejo tudi na drugih dogodkih in so si v medsebojno oporo.