Junaki v predsedniški palači
Včeraj smo obiskali predsedniško palačo, kjer nas je sprejela predsednica države, Nataša Pirc Musar. Sprejem je bil v veliki kristalni dvorani, zatem pa so si Junaki ogledali še pisarno predsednice in preizkusili predsedniški stol. Predsednici smo podarili njen portret, ki ga je narisala Manca Žvegler, sestra Junaka Anžeta, ki nas je zaradi te hude bolezni veliko prehitro zapustil.
Počaščeni smo, da se je predsednica v zlatem septembru pridružila našemu ozaveščanju o otroškem raku. Iz srca hvala za vse izrečene besede podpore in topel sprejem.
Hvala tudi predstojnici Kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike, Lidiji Kitanovski dr. med, ki nas je podprla in se nam pridružila na sprejemu. Sodelovanje z oddelkom, kjer se zdravijo vsi slovenski otroci z rakom, je za naše društvo izjemnega pomena. Omogoča nam, da lahko pomagamo vsem družinam, katerih otroci se soočajo s to hudo boleznijo – z rakom.
Z vami pa želimo deliti še krasen in navdihujoč govor, ki ga je pri predsednici imela Junakinja Sergeja.
“Lepo pozdravljeni, sem Sergeja Urnaut, Junakinja 3. nadstropja. Pred natanko štirimi leti sem v mesecu, ki je namenjen ozaveščanju o otroškem raku – torej septembru, dobila diagnozo, ki mi je postavila življenje na glavo.
Akutna mieloična levkemija. Sledila sta dva cikla kemoterapij in nato še presaditev krvotvornih matičnih celic, ki mi jih je darovala moja, takrat 9-letna, sestra Anaja.
Kljub temu, da je bilo moje najstniško življenje čisto drugačno od mojih sovrstnikov in da sem svoj 18. rojstni dan praznovala v bolnišnici in v krogu domačih, me bolezen ni povsem omejila, da ne bi dosegla tistega, kar sem si zadala. Ob zdravljenju sem skupaj s svojimi sošolci končala gimnazijo AMS v Mariboru in uspešno opravila tudi maturo.
Seveda se tudi sedaj, po skoraj štirih letih od uspešno premagane bolezni, soočam s posledicami, ki mi jih je pustilo zdravljenje.
Zaradi močnih zdravil, se mi je začela posedati hrbtenica, zmanjšala sem se namreč za skoraj 10 cm in zato me pri vsakodnevnih aktivnostih najbolj ovirajo bolečine v hrbtenici. Težave imam tudi z nadledvičnico, hormonskim neravnovesjem, tanko s strijami prekrito kožo in koncentracijo.
Kljub vsemu sem uresničila svoje sanje in se po končani gimnaziji vpisala na pravno fakulteto v Mariboru, kjer obiskujem 2. letnik in tudi uspešno opravljam izpite, saj si nekoč želim postati odvetnica in pomagati ljudem na področju družinskega prava.
Zaključila bi s svojo mislijo, ki me spremlja iz dneva v dan. Življenje je kot strma gora, polno vzponov in padcev, a se je vredno potruditi in vztrajati ter “priplezatii” do vrha, saj te tam čaka nekaj lepega, nekaj, za kar si trdno garal.”
Foto: Anže Malovrh/STA
