Novice iz 3 nadstropja

Samo še 3️⃣ dni nas loči do …

15.2. – MEDNARODNEGA DNEVA BOJA PROTI OTROŠKEMU RAKU

Večina staršev je ob novici, da ima njihov otrok raka, povsem na tleh.

Na začetku se je nepredstavljivo težko soočiti z boleznijo in dojeti, kako bo to vplivalo na celotno družino. Vsakdanje predvidljivosti ni več. V določenih trenutkih so starši povsem otopeli in se ne morejo sprijazniti z novo realnostjo. Zakaj ravno moj otrok? Kaj smo storili narobe, da nas je to doletelo?
Močna čustva – jeza, žalost, krivda, strah, zanikanje, negotovost, nemoč, so skoraj vedno prisotna in povsem normalna ob tem, ko otrok zboli za rakom.

Pomembno se je zavedati, da večina staršev najlažje nadzira ta čustva z osredotočanjem na to, kako pomagati otroku in ostalim članom družine v težkih časih. Otroci se ravnajo po starših. Zato so starši tisti, ki imajo glavno vlogo pri tem, kako se bo z boleznijo soočil otrok. Umirjen, ljubeč in ves čas prisoten starš lahko bistveno pripomore k temu, da otrok zdravljenje dobro prenaša.

Nobeno čustvo ni napačno ali pravilno. Večina staršev niha v razpoloženju (ima boljše in slabše dneve) tekom zdravljenja. V nekaterih trenutkih se jim zdi, da se s tem lahko spopadajo. Drugič se počutijo popolnoma izgubljene in nemočne.

Več o občutkih in reakcijah (obolelih otrok, sorojencev, staršev in okolice) lahko preberete na naši spletni strani – TUKAJ.
Najdete tudi mnoge nasvete kako se soočiti s to hudo boleznijo otroka.

10 NASVETOV, KAKO PRISTOPITI DO DRUŽIN OTROK Z RAKOM IN KAKO NE
Iz našega novega letaka pa še 2 nasveta:

❌ NE RECITE, DA VI TEGA NE BI ZMOGLI.

Takšna izjava staršem ni v pomoč, četudi to izrečete dobronamerno in želite izraziti občudovanje ali spoštovanje staršem obolelega otroka, ki so kljub hudi diagnozi močni in v oporo otroku. Niso sami izbrali, da bo njihov otrok zbolel in tudi sami se s tem raje ne bi soočili. Nimajo izbire, otrok jih potrebuje in morajo ostati močni.

✅ SPODBUJAJTE IN OPOGUMLJAJTE.

Če starši povedo, da jim je težko, da ne zmorejo, da so izgubil tla pod nogami, jih spodbudite. Povejte jim, da verjamete v njih, da zmorejo biti v oporo otroku. Ko pa jim je težko, naj vas pokličejo. Pred otrokom naj bi bili biti močni, strah, ranljivost in bolečino pa lahko delijo z vami. Če so stiske prehude, jih opogumite, da poiščejo strokovno pomoč.

Foto: Barbara Jakše Jeršič