Psihološke posledice otroškega raka
Fizične posledice raka in zdravljenja raka lahko pustijo na otroku tudi resne socialne in čustvene posledice. Raziskave so pokazale, da imajo otroci z rakom pogosto negativno samopodobo, kar je povezano z učnim, družbenim in psihološkim primanjkljajem. Otroci imajo lahko zaradi (posledic) bolezni nizko samozavest in simptome depresije.
Travmatična izkušnja obolenja z rakom pusti za sabo vrsto kratkoročnih ali dolgoročnih družbenih, čustvenih in vedenjskih težav. Otroci imajo težave s prilagajanjem v družbi in druge psihološke težave zaradi izčrpljujoče bolezni in napornega zdravljenja. Zdravljenje oz. stranski učinki zdravljenja so lahko zelo boleči in vidni, kot je izpadanje las in izguba ali pridobitev teže. Lahko pa še hujši kot invalidnost, brazgotine, gibalne težave, motnje govora, naglušnost, izguba okončine …
Otroke, ki so zboleli z rakom, lahko doleti močna anksioznost, vedenjske težave (pogosto se zaprejo vase), psihosomatske težave, intenziven stres, post-travmatska stresna motnja (PTSD). Lahko imajo težave z nadaljevanjem šolanja, z medvrstniški odnosi, skrbi jih za prihodnost tako v zvezi z zdravjem kot s kariero in odnosi.
Raziskave kažejo, da imajo otroci, ki so se zdravili zaradi raka, pogosto učne težave, ki vodijo k slabšem vključevanju v družbi in slabšem čustvenem ravnovesju. Največji razlog za učne težave je odsotnost med šolanjem zaradi hospitalizacij, zdravljenja ali stranskih učinkov zdravljenja. Poleg tega je otrok, ki dolgo časa ne hodi v šolo, bolj nagnjen k depresiji, apatiji in slabi samopodobi.
PSIHOLOŠKE POSLEDICE V DRUŽINI
Ostali člani družine imajo različne stiske ob otrokovi bolezni. Starši pogosto poročajo, da so anksiozni, depresivni in imajo simptome PTSD. Poleg skrbi za obolelega otroka imajo stisko in veliko skrbi (ali slabe vesti) zaradi sorojencev. Pri sorojencih prav tako opažamo anksioznost, stres, preobremenjenost, občutke krivde in zapostavljenosti.
PSIHOLOŠKA POMOČ
Zgodnji znaki čustvene stiske in simptomi post-travmatskega stresa zahtevajo strokovno zgodnjo oceno in posredovanje, da se zmanjša negativni vpliv na otroka in njegovo družino.
Veliko je dejavnikov in načinov pomoči:
- visoka podpora družine, sošolcev, šole in bolnišnice,
- posredovanje v družini z učenjem strategij spopadanja s težavami, razvoja socialnih veščin,
- skupinske terapije s poudarkom na čustvenih in vedenjskih težavah sorojencev,
- družinska terapija za izboljšanje celostne in dolgoročne funkcionalnosti družine.
