Legoland 2025
Konec aprila smo praznovali 5. obletnico ustanovitve društva. Društvo smo ustanovili, ker smo se sami soočili z boleznijo rak pri otroku in smo želeli pomagati vsem, ki jih je (in jih še bo) doletela enaka usoda. Zato smo želeli praznovati skupaj s čim več družinami in za vse organizirati nekaj zares nepozabnega. Tako smo se odločili za dvodnevi izlet v Legoland.
O tem, kako smo se imeli, nam je čudovit zapis dovolil deliti očka iz Junaške družine, ki se nam je tokrat prvič pridružila.
“Naše potovanje v Legoland, ki ga je z izjemno ljubeznijo in predanostjo organiziralo Društvo Junaki 3. nadstropja, je bilo mnogo več kot le izlet. Bilo je potovanje v svet otroških sanj, v svet, kjer za dva dni skrbi, napori in težki trenutki niso imeli prostora.
V nedeljo pozno zvečer smo se skupaj zbrali – otroci, starši, bratci, sestrice, družine Junakov – in krenili s petimi avtobusi na dolgo pot proti deželi Lego kock. Že sama pot je bila polna pričakovanj, vznemirjenja in tihega veselja, ki ga čutiš, ko veš, da se podajaš na nekaj posebnega. Ko smo naslednje jutro prispeli, smo vsi oblekli enake majice, si razdelili malico in vstopnice ter skupaj vstopili v čarobni svet Legolanda.
Otroški obrazi so zasijali v trenutku, ko so zagledali prve atrakcije – ni bilo pomembno, kdo bo prvi na vrtiljaku, kdo bo zgradil največjo lego kreacijo, kdo bo šel na najbolj razburljivo vožnjo. Pomembno je bilo samo to, da smo skupaj. Smeh, navdušenje in otroško veselje so nas spremljali ves dan, kot bi se sonce znotraj vsakega otroka razlilo na vse okoli nas. Starši smo z ganjenostjo opazovali te trenutke, ki jih noben fotoaparat ne zna ujeti – tiste trenutke, ko srce zatrepeta od sreče, ker vidiš svojega otroka brezskrbnega, igrivega, radostnega.
Zvečer smo se nastanili v čudoviti Lego vasici, kjer je prav vse – od sob do igrišč – dihajoče s svetom lego kock. Po večerji smo si utrujeni in polni vtisov zašepetali lahko noč, v srcu pa smo vedeli, da je to eden tistih dni, ki jih ne bo nikoli izbrisal čas.
Naslednje jutro smo se po zajtrku odjavili iz nastanitve in še en cel dan preživeli med pisanimi lego stvaritvami, raziskovali še tiste kotičke, ki jih prej nismo uspeli obiskati, in s hvaležnostjo vpijali vsak trenutek, vsako doživetje, vsako otroško navdušenje. Ob koncu dneva smo vsi skupaj, še vedno preplavljeni od sreče, hvaležnosti in topline, sedli na avtobuse in se polni vtisov peljali nazaj proti domu.
To ni bil le izlet. To je bil poklon otroški moči, pogumu, radosti. To je bila priložnost, da kot družine začutimo, da nismo sami, da stopimo za trenutek ven iz zahtevnega vsakdana in samo – preprosto – uživamo.
Iz srca, iskreno in globoko se zahvaljujemo Društvu Junaki 3. nadstropja. Hvala, ker ste s svojo neverjetno predanostjo in trudom ustvarili ta čudež za naše otroke in naše družine. Hvala, ker s svojim delom vsak dan znova dokazujete, da dobrota in srčnost premikata meje. Hvala, ker nas razumete, ker nas podpirate in ker nam vračate tisto, kar je včasih najtežje najti – trenutke čistega veselja. Vedno boste zapisani v naših srcih in nikoli ne bomo pozabili, kaj ste naredili za nas. HVALA!”
V društvu pa se zahvaljujemo vsem 90 družinam, ki ste se nam pridružile na izletu! Hvala tudi vsem ostalim družinam, ki nas spremljate, podpirate in se tokrat izleta niste mogli udeležiti. Še naprej se bomo trudili za vse vas in za tiste, ki še prihajajo.
Seveda pa ničesar ne bi mogli brez vseh naših srčnih donatorjev in podpornikov Junakov. Hvala vsem za 5 let podpore, v katerih smo zaradi vas lahko presegli vse naše cilje in skrite želje!
