Urban je bil povsem zdrav fant do 10. 6. 2021, ko smo ga peljali k pediatrinji, ker je bil že drugi dan zjutraj še kar zaspan in bi kar spal.
Nadomestna pediatrinja je po pregledu sumila na meningitis in naju poslala na pediatrijo v Mariboru. Tam so mu naredili punkcijo in sum zavrgli. Počakali naj bi, da se bo zagotovo razvila kakšna viroza. Po vseh pregledih je naslednji dan sledila MR in šok. Vaš otrok ima možganski tumor velikosti 6 x 4 cm. Takoj je bil s helikopterjem odpeljan v Ljubljano na intenzivni oddelek PeK. S partnerjem sva se takoj odpeljala za njim, kjer naju je počakala dr. Kitanovska in povedala da je njegovo življenje na nitki. Naslednji dan je sledil posvet pri prof. Bošnjaku, ki nama je razložil potek operacije in vse možne zaplete. Operiran je bil 15. 6. 2020, star komaj 15 mesecev.
Po operaciji so sledili zapleti, ki so jih uspeli rešiti z vstavitvijo notranje drenaže, ki odvaja odvečno možgansko tekočino v želodec. Dr. Kitanovska in dr. Stefanović sta dnevno obiskovali Urbana na kirurškem oddelku in me informirali o bolezni in možnem zdravljenju. Urban ima možganski tumor – glioblastom, IV. stopnje, ki je pri otrocih zelo redek. Prognoza preživetja, kljub zdravljenju, je največ eno leto. Ob vseh teh informacijah sem bila iz dneva v dan bolj na tleh. Ampak v sebi sem vedela, da je Urban poseben in bo to premagal!
Pred operacijo je bil Urban živahen fant, ki je shodil že pred enim letom in tudi prve besede in čebljanje je bilo slišati.
3. 7. 2020 je prejel prvo kemoterapijo, ki je sledila vsake 3 tedne. Terapije je kar dobro prenašal in jih 31. 8. 2021 po dolgih 15 mesecih zdravljenja tudi zaključil.
Urban ima od operacije dalje desno roko in nogo veliko šibkejši. Dolgo je trajalo, da je spet začel samostojno hoditi, vendar je ta hoja še vedno zelo okorna. Govor se počasi vrača in ponovno izgovarja svoje prve besede. Njegova največja motivacija je 5 let star bratec Filip, ki je bil ves ta čas tudi z nama doma.
Naša zgodba še zdaleč ni zaključena, saj sledi še rehabilitacija v Soči in spremljanje z MR na vsake 3 mesece. Strah obstaja, da se bolezen vrne. Vendar verjamemo, da obstajajo čudeži in to je naš Banči!
Ob tem se moram zahvalit svojim staršem, ki sta nam bila in sta še vedno 24 ur na dan prisotna ter nam pomagata, da lahko premagujemo vse ovire, ki nam pridejo naproti. Hvala.
