Zdravljenje otroka iz tujine na oddelku

Nazadnje urejeno: 2021-06-08
Predviden čas branja: 4 min

Moje ime je Mima Stanoevska, sem mamica treh otrok. Prihajamo iz Strumice v Makedoniji (Republika Severna Makedonija). 

Naša zgodba se je začela julija 2019.

Bila sem v 7. mesecu tretje nosečnosti. Najstarejša hči Mia je bila stara 11 in pol, mlajši Maksim pa skoraj 7 let. Uživali smo v lepem poletju na počitnicah ob Grškem morju, vse je bilo kot običajno. Dan po vrnitvi domov je Maksim dobil blago vročino, ki pa je v naslednjih dneh narasla, zato smo odšli k zdravniku. Izvid krvi je pokazal zelo nizke trombocite, zato so nas poslali na kontrolo v Skopje v glavno pediatrično kliniko. In tako se je začelo … Le tri dni je trajalo, da smo izvedeli slabo novico – LEVKEMIJA.

Začeli smo z iskanjem klinike za zdravljenje. Pri nas v Makedoniji imamo sicer dobre zdravnike, a so razmere v pediatrični kliniki žal slabše za zdravljenje AML in vseh možnih komplikacij do katerih lahko pride ob zdravljenju.

Ko tvoja glava ne deluje v polni zmožnosti po soočenju s tako diagnozo, je tvoja družina tista, ki ti najbolj pomaga, stoji ob strani in ti pokaže možne poti do ozdravitve tvojega otroka. Najbolj sta nama pomagali najini sestri (moževa in moja). Dogovarjali sta se s klinikami v Nemčiji, Sloveniji, Avstriji …

Hitro smo se morali odločiti, saj je imel Maksim vedno višjo vročino. Čudežna sila z neba nam je pokazala pravo pot. Iz Ljubljane nas je poklicala dr. Kitanovski in nam sporočila, da lahko (o)zdravijo Maksima. Na hitro smo organizirali selitev in z letalom prispeli v Ljubljano le 5 dni po postavljeni diagnozi. Imeli srečo, da je takrat še (nekdanja) Adria letala dvakrat na dan na relaciji Ljubljana – Skopje.

V Ljubljano smo prispeli 24. julija 2019. Že takoj naslednji dan so v Pediatrični kliniki opravili vse teste in 26. julija smo začeli z zdravljenjem. Počutili smo se izgubljeno, saj smo bili prvič v Sloveniji, prvič v Ljubljani. Nikogar nismo poznali, nismo imeli stalnega stanovanja, nismo poznali jezika, nismo poznali postopkov in Slovenskih zakonov za bivanje tujcev, ki bo trajalo več kot 3 mesece. Pri tem so nam zdravniki pojasnili, da moramo iskati stanovanje, ki bo blizu bolnišnice in čisto, brez vlage in plesni.

Vsak dan je bil svoja bitka. Po eni strani spremljati Maksimovo zdravljenje in po drugi strani iskati stanovanje ter urejati papirje za bivanje v tujini. Jaz sem bila ves čas ob Maksimu v bolnišnici, moj mož in sestra pa sta komunicirala z nepremičninskimi agencijami in znanci iz Makedonije, ki živijo v Ljubljani. In tako smo končno našli primerno stanovanje v Bežigradu.

Pediatrična klinika je postala naš drugi dom, kjer sem se počutila varno, saj sem vedela, da bo tukaj moj sin ozdravel. Spoznala sem, da je treba iti skozi zdravljenje korak za korakom, dan za dnem in vsak dan upati na najboljše. Vse sestre in zdravniki so skrbeli za nas tri 24/7. Vedno so vedeli, kaj se dogaja in katere (težke) odločitve sprejeti do Maksimove ozdravitve. Nas tri pa zato, ker sem bila tedaj že v osmem mesecu nosečnosti in vsi okoli mene so skrbeli tudi za mojega še nerojenega dojenčka. Na tem svetu ni dovolj besed s katerimi bi lahko izrazila vso hvaležnost vsem sestram in zdravnikom za skrb in nego vseh otrok na oddelku.

Prvih nekaj tednov po diagnozi sem bila popolnoma izgubljena, nisem se pogovarjala z drugimi starši na oddelku. A kmalu so postali tudi oni moja nova družina. Le starš, ki doživlja podobno in gre čez takšno izkušnjo, lahko razume tvoja čustva in strahove.

Na oddelku smo bili šest mesecev, od tega le nekaj dni v našem stanovanju. Na koncu je bilo zdravljenje uspešno. Ves trud je bil poplačan in vse neprespane noči pozabljene, ko so nam zdravniki povedali, da je zdravljenje potekalo po planu. Z intenzivno terapijo smo zaključili decembra 2019 in na pravoslavni božič, 6. januarja 2020, začeli z vzdrževalno terapijo. Po osmih mesecih smo se vrnili domov v Makedonijo. Moja mala dojenčica je bila prvič doma (rodila se je konec septembra v Ljubljanski porodnišnici). Moja najstarejša hči pa je v času naše odsotnosti odrasla in dozorela. V Ljubljani nas je obiskala le enkrat – med njenimi zimskimi počitnicami.

Danes, ko to pišem (spomladi 2020), Maksim prejema vzdrževalno terapijo v Skopju. Naša bitka se nadaljuje, a je vse veliko lažje. Maksim se počuti dobro, je zdrav fant, a vseeno smo zelo previdni, še posebno zdaj v času krize Covid-19. Njegov imunski sistem je namreč še vedno oslabljen. A tudi to bitko bomo dobili …

Nasveti  

Zdravstvena dokumentacija: 

S seboj prinesite obstoječo zdravstveno dokumentacijo. Kljub temu pa bodo na kliniki opravili vse preiskave (četudi se ponavljajo), ki so potrebne pred začetkom zdravljenja. 

Za izkazovanje istovetnosti potrebujete osebni dokument, najbolje potni list.

Za plačilo zdravljenja in podobno se dogovorite z računovodstvom klinike in zdravniki. Pri nas je bila to dr. Kitanovski, predstojnica oddelka. 

Jezik 

Če ne govorite slovensko, na oddelku vsi zdravniki govorijo angleško, nekateri srbsko in hrvaško. Večina sester govori srbsko in hrvaško. Makedonsko govori le dr. Kitanovski.

Iskanje namestitve/stanovanja 

V Ljubljani je zelo težko najti stanovanje, še posebno v bližini klinike in tako, ki zadošča kriterijem čistoče: da je stanovanje brez plesni in vlage. Mi smo iskali na naslednjih spletnih portalih.

Klinika upravlja eno stanovanje s tremi sobami za kratkoročno nastanitev. Lahko zaprosite za najem ene sobe za krajši čas, dokler ne najdete stanovanja za večmesečni najem, kot smo ga potrebovali mi.

Davčna številka 

En družinski član mora pridobiti slovensko davčno številko za plačevanje stroškov najemnine, položnic (elektrika, voda, naročnina za telefon in TV …). To se pridobi v glavni davčni pisarni na Ministrstvu za finance, Davčna ul. 1 v Ljubljani. Tja morate priti osebno in oddati vlogo. Davčno številko prejmete po pošti v približno dveh tednih.

Ambasada 

Svetujem, da se na pomoč in nasvete čim prej obrnete tudi na domačo ambasado. Pri nas je bilo osebje iz Makedonske ambasade zelo prijazno in ustrežljivo. V času našega bivanja v Ljubljani so nam zelo pomagali.

Vizum

Makedonija ni članica EU, zato smo kot Makedonci v Sloveniji lahko bivali največ tri mesece brez vizuma. Tega pa je težko pridobiti. Vizum se ureja na Ministrstvu za zunanje zadeve. Izpolniti je treba precej obrazcev in predložiti zdravstveno dokumentacijo oz. izjavo Pediatrične klinike. Najbolje je, da se pred oddajo vloge oglasite na Ministrstvu, da vas seznanijo s postopkom in vam dajo seznam dokumentov, ki jih morate predložiti.

Vam je vsebina tega članka v pomoč?
Ni v pomoč 0

Deli Članek

Vsebine objavljene v tem članku so informacijske narave

Vsebine so na tem mestu zgolj zbrane in povzete iz različnih virov.
Zaradi možnosti sprememb virov, za točnost informacij ne odgovarjamo.