Ena od medicinskih sester na oddelku, sestra Tehvida, pa nam je o svojem delu na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani zaupala tole:
Vedno pravim, da bi bilo bolje, če ta oddelek ne bi obstajal, ampak za otroke in njihove družine, ki se srečajo s takšno boleznijo, sem vedno znova vesela, da obstajamo in da ta oddelek sestavlja tako srčen in strokoven tim, ki v tem težkem času postane njihova druga družina.
Sama delo vidim kot zelo razgibano, velikokrat tudi zelo naporno, polno takšnih in drugačnih dogodivščin, predvsem pa kot delo, kjer imaš možnost, da se vedno nekaj novega naučiš in s tem pripomoreš k še boljši skrbi za otroke in njihove družine.
Dnevno se srečujemo z otroki in njihovimi družinami, ki se žal dan za dnem borijo z boleznijo. Skupaj z njimi se borimo za vsak dan brez zapletov, veselimo se vsakega dne, ki ga preživijo doma s svojimi najbližjimi in odštevamo dneve do zaključka zdravljenja. Žal ni vedno vse popolno in tako kot želimo in upamo. Včasih tudi jokamo, molimo za čimprejšnje okrevanje in žalujemo.
Ob vsaki lepi besedi, zahvali, ob vsakem objemu in trenutku, ko si nekaj minut vzameš in se posvetiš otroku in svojcem, ugotoviš, da se pravzaprav sreča skriva v malih stvareh … za nas kot tudi zanje. Seveda tista največja je, ko se zdravljenje uspešno konca in odidejo z našega oddelka.
Sestra Tehvida
