Protonsko obsevanje v Italiji

Nazadnje urejeno: 2023-01-09
Predviden čas branja: 2 min

Svojo izkušnjo je opisala Urška, mamica skoraj 2-letne Eme.

“Naša Ema se je v Trentu zdravila januarja 2018. 10 dni pred načrtovanim obsevanjem smo se za 3 dni odpravili v Trento. Opravili so CT in vzeli mere za izdelavo maske (v našem primeru je šlo za obsevanje glave).

Poleg obiska Protonskega centra smo pred samim zdravljenjem obiskali tudi onkološki oddelek bolnišnice St. Chiara, kamor iz protonskega centra tedensko pošiljajo na analizo vzorce krvi.

V Trentu je dobro poskrbljeno za nastanitev. Na razpolago imajo nekaj stanovanj, ki so namenjene družinam. Mi smo bili nastanjeni v velikem stanovanju v samem centru mesta, do protonskega centra pa je bilo dobra dva kilometra. Ob lepem vremenu sva se s hčerko na terapijo odpravili kar peš. Stanovanje je bilo dovolj veliko za dve družini, tako smo na polovici našega bivanja dobili družbo. Imeli smo srečo, da so bili prav tako slovenska družina z dvema deklicama, zato smo se imeli prav lepo. Če pa so ta stanovanja zasedena, si je treba najti drugo nastanitev.

V Protonskem centru imajo menzo, kjer imata otrok in spremljevalec brezplačni obrok. Na razpolago je več menijev in za vsakogar se najde kaj okusnega. Mi smo si običajno kuhali doma, saj smo končali z obsevanje pred odprtjem menze.

Samo obsevanje poteka le nekaj minut na dan. Pri mlajših otrocih je proces daljši, saj so med terapijo uspavani. Obsevajo od ponedeljka do petka. Mi smo ostajali tudi za vikend v Trentu, saj smo se za dva meseca tja preselili vsi ožji družinski člani.

Naša deklica je imela vstavljen port (še od zdravljenja v Sloveniji). V protonskem centru so vsak ponedeljek v port vstavili iglico in jo v petek odstranili. Navajanje na iglico je bilo kar težavno, zelo smo bili previdni in pazljivi, da se ne bi iztaknila. Vsekakor pa je to boljša metoda kot vsakodnevno zbadanje, ki bi bilo veliko bolj stresno.

Vrstni red obsevanja določijo glede na starost otrok, ki se ga načeloma držijo ves čas zdravljenja tam. Ema je bila med mlajšimi, tako je bila hitro na vrsti. Tak sistem je za majhne otroke zelo dober, saj morajo biti za anestezijo tešči. Za čakanje na terapijo je odlično poskrbljeno, tako za majhne kot velike otroke. V protonskem centru je velika igralnica z igračami, lego kockami, sestavljankami, knjigami, otroško kuhinjo in video igrami. Ko je otrok na vrsti za terapijo, ga pridejo iskat v igralnico. Tudi pogovori med starši in zdravniki so lahko v tej sobi, saj stremijo k dobremu počutju otroki. Odnos osebja do pacientov je pohvalen. Najbolj so se mi v spomin vtisnile drobne pozornosti, ki pa otroku ogromno pomenijo. Vsak otrok, ki je bil uspavan, je imel za celotno obsevanje svojo bolniško posteljo z imenom in ilustracijo, ki si jo je sam izbral. V sobi za anestezijo so imeli na steni televizijo. Otrok je lahko gledal risanke, medtem ko so zdravniki in ostali “skakali” okrog njega. Prav tako je bila televizija nameščena v sobi za zbujanje. Takoj po zaključku vsakodnevnega obsevanja, so poklicali starša, da se je otroku pridružil v sobi za zbujanje. Tam smo ostajali, dokler otrok ni bil sposoben spiti požirek ali dva. Domov pa so nas odpustili šele, ko je tudi nekaj pojedla. Ta čas smo navadno preživeli v igralnici. ”

Vam je vsebina tega članka v pomoč?
Ni v pomoč 1

Deli Članek

Vsebine objavljene v tem članku so informacijske narave

Vsebine so na tem mestu zgolj zbrane in povzete iz različnih virov.
Zaradi možnosti sprememb virov, za točnost informacij ne odgovarjamo.