Veliko oblik raka in hudih krvnih bolezni se zdravi s presaditvijo kostnega mozga. Včasih se je s presaditvijo kostnega mozga s posegom vzelo celice kostnega mozga s posebnimi iglami iz zadnjih delov medeničnih kosti, t. i. črevnic. Zaradi zamudnosti postopka klasičnega zbiranja iz kostnega mozga, splošne anestezije in možnih zapletov (okužb) na mestu odvzema se je hitro uveljavilo zbiranje krvotvornih matičnih celic iz periferne krvi.
Tako danes kot presaditev kostnega mozga pojmujemo presaditev krvotvornih matičnih celic (KMC).
Kvotvorne matične celice so celice, iz katerih nastajajo vse krvne celice – eritrociti, levkociti in megakariociti, iz katerih nastajajo trombociti. Pri odraslem so te celice v kostnem mozgu. Matične celice, ki smo jih zbrali iz kostnega mozga, so bile dolgo edini dostopni vir za zdravljenje.
Pri presaditvi KMC darovalec en teden pred odvzemom krvi prejema zdravila, ki pospešijo izplavljanje krvotvornih matičnih celic v kri. Po odvzemu krvi se s posebno napravo zbere krvotvorne matične celice in jih zamrzne. Oboleli z rakom ali drugo krvno boleznijo prejme te celice v obliki transfuzije.
Priprava bolnikov na presaditev je pomemben del zdravljenja. Za različne vrste raka se uporabljajo različni protokoli z različnimi citostatiki.
Presaditev krvotvornih matičnih celic je zvezana s številnimi zapleti. Najprej pride do aplazije kostnega mozga, kjer telo nekaj tednov ne tvori krvnih celic. Bolniki so v tem času izpostavljeni okužbam in krvavitvam, zato prejemajo transfuzije in so v izolacijskih sobah s posebnimi filtri.
Pogosto se pojavi tudi reakcija presadka proti gostitelju (GVHD), ki lahko prizadene kožo, jetra in prebavila. Zdravimo jo z imunosupresivi in hormoni, a kljub temu povečuje tveganje za okužbe.
Ob novici, da je nekdo zbolel za rakom, želijo ljudje darovati kri neposredno oboleli osebi. Žal je zelo malo možnosti za ujemanje darovalčeve krvi s krvjo prejemnika. Pri presaditvi kostnega mozga je potrebno ujemanje vsaj 6/10 po HLA tipizaciji. Bolnik in darovalec se morata ujemati v tkivnih znamenjih, ki jih nosimo na vseh svojih celicah. Bratje in sestre imajo največje ujemanje pri tipizaciji HLA.
Danes zaradi vse manjših družin vedno težje najdemo sorodnega darovalca. Zato narašča delež nesorodnih presaditev. Uspešnost presaditve je odvisna od številnih dejavnikov, kot so stanje bolezni ob presaditvi, starost bolnika in darovalca, vrsta presaditve (avtologna, alogenična), stopnja skladnosti v sistemu HLA, načini preprečevanje reakcije presadka proti gostitelju (GVHD) in številnih drugih.
Vir: Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, Prim. Jožef Pretnar, dr. med.
