Izkušnjo je z nami delila Milena, mamica Junaka.
Junaki 3.nadstropja poznajo aparate za infuzije na t.i. fifi-jih (stojalih). Ko otrok pride v bolnico in oddelek na sprejem, je ena prvih stvari, da ga “priklopijo” na tega fifija. In dokler potrebuje zdravila, ki tečejo v žilo, se pač o odhodu domov niti ne pogovarjamo.
Imam sina Jaka, ki je po transplantaciji kostnega mozga ostal v bolnišničnem zdravljenju nepretrgoma skoraj celo leto dni. Ko je potreboval že manj zdravil je ostal glavni problem neprehranjenost. Zato sva hodila domov samo za par ur čez dan in nato čez noč nazaj na oddelek, da je prejel parenteralno prehrano v žilo. Že ta pristop zdravnikov in medicinskih sester, da so razumeli kako nujno smo morali domov in so nam omogočili že izhod za par ur, mi je bil res odrešilen (seveda je obdobje korone in stalno testiranje vse zakompliciralo,.. ampak to je bilo pač del tega?).
In še dobro se spomnim kako sploh nisva mogla verjeti, ko so nama nekega dne na oddelku predstavili možnost, da pa bi bilo možno, da bi midva imela črpalko doma in bi mene kot mamo naučili kako delati z njo. Ker sem prej celo leto spremljala medicinske sestre kako so skrbno in natančno “priklopile” otroka na aparat, sem imela res veliko tremo. Ko so to opazile, so me celo spodbujale, da zmorem in da ni tako težko. Hkrati pa so me resno opozorile na veliko možnost okužb, na previdnost pri rokovanju s katetrom in na zbranost pri delu. Mi smo pridobili črpalko preko ZZZS in Oddelka za kirurgijo, in imeli smo kar nekaj šolskih ur rokovanja z njo. Pri vsem je bil najboljši nadzornik Jaka, ki je stalno spremljal, če sem dovolj razkužila in da ne bi slučajno kaj pozabila. Bodyguard črpalka je res enostavna za uporabo in te vodi čez cel postopek. Infuzijski sistemi so dovolj dolgi in s tem kolikor so pač lahko nemoteči. Najbolje pri vsem pa je nahrbtnik v katerega pospraviš črpalko in zdravila. Nahrbtnik si je dal Jaka na rame in šel tudi ven ali v zgornje nadstropje v svojo sobo (kar s fifijem ni bilo mogoče). Črpalko smo uporabljali več kot eno leto in sama imam izredno pozitivne izkušnje. Še večje pa je bilo olajšanje, ko je Jaka imel potrebno zdravilo oz. v našem primeru parenteralno prehrano, v domačem okolju, ter ni bilo potrebno bivanje v bolnici.
Izredno sem vesela za zbiranje donacij in investicijo Društva v to črpalko tudi na Hemato onkološkem oddelku. Vem koliko lažje je biti doma tudi v času zdravljenja in vem koliko bo uporaba te črpalke olajšala zdravljenje marsikateremu Junaku in njegovi družini.
