Svojo izkušnjo z laserjem za mukozitis je opisala Eva, mamica takrat 1,5-letnega Lea.
Sinu Leu so se prvič naredile razjede po drugem bloku intenzivne kemoterapije. Takrat je bilo za njega vse novo, vsega se je bal – novih ljudi (zdravnikov, sester, celo čistilke), bolnice, posegov itd. Bil je slabo ješč otrok in razjede so prehranjevanje še dodatno otežile. Zdravniki so predlagali, da se mu usta posveti z lučko – laserjem. Razložili so, da je postopek povsem neboleč in traja samo nekaj sekund. Je pa pri tako majhnem otroku problem, saj mora biti pri miru in usta čimbolj odpreti. Leo takrat ni želel sodelovati, saj se je zobozdravnice kot vseh drugih ljudi zelo bal. Med postopkom mora otrok nositi tudi zaščitna očala, kar je zanj predstavljalo dodaten stres. Zobozdravnica je na hitro, po najboljših močeh posvetila, ampak učinka tudi po nekaj dneh (navadno se sveti vsak drugi dan) skoraj ni bilo. Ko se mu levkociti zvišali so tudi afte izginile. Po tem Leo laserja dolgo ni več potreboval. Hude težave z razjedami so se ponovno pojavile čez približno 3 leta. Takrat je bil Leo starejši, pametnejši in navajen vsega hudega. V tem času se je navadil bolnišnice in osebja ter postal zelo sodelujoč otrok. Tokrat so mu lahko z laserjem dobro svetili in mu je zelo pomagal. Imel je manj bolečin, lažje je govoril in kakšno uro po laserju je bil edini del dneva, ko je vsaj nekaj malega pojedel. Po mojih izkušnjah laser ob pravilni uporabi (kadar otrok sodeluje) zelo pomaga in ga priporočam vsem otrokom, ki se jim pojavijo razjede.
