Potek zdravljenja
Načrtovanje zdravljenja otroškega raka je naporno. Protokoli zdravljenja se določijo glede na to, kaj se je izkazalo kot učinkovito pri ostalih otrocih. Zaradi tega se kar 60% otrok z rakom vključi in zdravi kot del klinične raziskave (oz preizkušnje). Klinične preizkušnje so raziskave, ki preizkušajo nove načine in postopke zdravljenja. Protokol zdravljenja je najboljši postopek zdravljenja, ki ga določijo na podlagi preteklih kliničnih raziskav. Nove klinične raziskave lahko preizkušajo nova zdravila, nove kombinacije obstoječih zdravil ali nove odmerke obstoječih terapij. Pozorno se spremlja zdravje in varnost vseh otrok, ki so vključeni v klinične raziskave.
KAKO SE ZDRAVI OTROŠKEGA RAKA?
Za zdravljenje otrok z rakom je potreben interdisciplinaren pristop, ki poleg samega zdravljenja vključuje tudi psihosocialno podporo otroku in njegovi družini. V proces zdravljenja so tako poleg zdravnikov vključeni tudi drugi strokovnjaki, kot na primer klinični psiholog in dietetik, fizioterapevt in drugi.
Protokol zdravljenja je odvisen od mnogih dejavnikov, vključno z vrsto raka, pričakovanimi stranskimi učinki in tudi od samega obolelega otroka ter njegovega splošnega zdravja. Dobro je, da se starši zavedajo vseh možnosti zdravljenja in si s pogovorom z zdravniki zagotovijo odgovore na vsa vprašanja, ki jih imajo. Kadar obstajajo različne možnosti, se starši skupaj z zdravnikom odločajo o načinu zdravljenja, ki je najboljši za njihovega otroka.
NAJPOGOSTEJŠE OBLIKE ZDRAVLJENJA
- Operacija oz. otroška kirurgija
- Kemoterapija
- Imunoterapija
- Obsevanje oz. radioterapija
- Presaditev kostnega mozga ali matičnih celic
- Podporno zdravljenje oz. lajšanje stranskih učinkov
OPERACIJA OZ. OTROŠKA KIRURGIJA
Z operacijo se odstrani tumor (maligen ali benigen) in del zdravega okoliškega tkiva. Večina otrok, ki ima tumor, v sklopu zdravljenja potrebuje kirurški poseg.
Cilj operacije je, da se odstrani celoten tumor skupaj z robom (delom zdravega tkiva okoli tumorja). Pri večini otroških tumorjev pa obstaja veliko tveganje, da v telesu po odstranitvi ostanejo mikroskopsko majhne tumorske celice. Zaradi tega je potrebno še zdravljenje s kemoterapijo, radioterapijo ali druga oblika zdravljenja.
Stranski učinki oz. posledice operacije so odvisne od lokacije tumorja, starosti otroka, vrste tumorja in tega, ali ima tumor metastaze (se je razširil tudi na druge dele telesa).
ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI
Večinoma zdravljenje vključuje tudi zdravila, s katerimi se uniči tumorske celice. Zdravila lahko otrok prjeme v krvni obtok, da dosežejo vse dele telesa. Temu se reče sistemsko zdravljenje. Obstajajo pa tudi zdravila, ki se jih aplicira lokalno, samo na določenem delu telesa ali direktno na tumor.
Najpogosteje se zdravila prejmejo skozi intravensko cevko, ki je vstavljena v veno ali pa se jih zaužije (kot tableta, kapsula ali sirup). Večina otrok med zdravljenjem dobi port ali picc line kateter, ki se vstavi operativno in je v telesu ves čas zdravljenja (več mesecev). Na ta način lahko otrok dlje časa varno prejema zdravila, zmanjša pa se tudi uporaba igel, ki se jih otroci pogosto bojijo. Kadar otrok prejema zdravila, ki jih zaužije, je pomembno, da starši poizvejo, kako se jih hrani in z njimi rokuje.
Med zdravljenje z zdravili spadata kemoterapija in imunoterapija.
Otrok lahko prejema eno vrsto zdravila, ali pa kombinacijo več zdravil. Pogosto se zdravila uporabljajo kot del protokola, ki vključuje tudi kirurški poseg in/ali radioterapijo.
Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje raka se ves čas razvijajo in izboljšujejo. Pomembno je, da starši poznajo stranske učinke zdravil in interakcije z drugimi zdravili.
Zdravnika je potrebno seznaniti z vsemi zdravili in dodatki, ki jih otrok prejema. Zelišča, dodatki in druga zdravila lahko reagirajo z zdravili za zdravljenje raka in povzročijo neželene stranske učinke ali zmanjšajo učinkovitost zdravljenja.
1. Kemoterapija
Kemoterapija pomeni zdravljenje s kemičnimi sredstvi, ki razgrajujejo rakave celice ali preprečujejo njihovo rast in delitev.
Navadno obstaja protokol, po katerem otrok prejme določeno število ciklov kemoterapij v določenem časovnem obdobju.
Kemoterapija se lahko uporablja:
– kot samostojno zdravljenje raka
– pred operacijo, da se zmanjša velikost tumorja
– po operacij, da uniči preostale tumorske celice
– skupaj z radioterapijo za boljši učinek zdravljenja
Stranski učinki kemoterapije so odvisni od vrste zdravil in odmerkov, ki jih otrok prejme. Pogosti so utrujenost, oslabljen imunski sistem in povečana verjetnost okužbe, slabost in bruhanje, izguba las, izguba apetita in driska. Ti stranski učinki navadno izzvenijo po koncu zdravljenja.
Več o stranskih učinkih kemoterapije lahko preberete TUKAJ.
2. Imunoterapija
Pri imunoterapiji se uporabi naravni obrambni sistem telesa, tako da se izboljša njegovo sposobnost uničevanja tumorskih celic. Primeri imunoterapije so cepiva, monoklonska protitelesa (protitelesa, usmerjena proti točno določenemu antigenu) in interferoni.
Najnovejša oblika imunoterapije, ki se aktivno raziskuje, je uporaba bolnikovih T-celic (vrsta celic v krvi) za boj proti rakavim celicam. Ta vrsta zdravljenja se imenuje CAR T – celična terapija. Pri tem iz krvi odvzamejo nekatere bolnikove T celice in jih spremenijo tako, da prepoznajo tumorske celice. Ob vrnitvi v telo te celice iščejo in uničujejo tumorske celice. Trenutno se ta CAT T – celična terapija uporablja samo za določene vrste levkemije, ki se jih sicer težko zdravi
Različne vrste imunoterapije lahko povzročijo različne stranske učinke. Pogosti stranski učinki so reakcije na koži, simptomi podobni gripi, driska in spremembe v telesni teži.
OBSEVANJE OZ. RADIOTERAPIJA
Radioterapija oz. obsevanje je zdravljenje, pri katerem se uporablja ionizirajoče sevanje, ki uničuje maligne (rakave) celice. Radioterapija lahko poškoduje zdrave organe in tkiva v obsevalnem območju ali povzroči sekundarnega raka. Še posebno občutljivi so majhni otroci, zaradi tega se zdravniki pri njih poskušajo izogniti ali zmanjšati uporabo radioterapije.
Obstajajo različne oblike radioterpevtskega zdravljenja. Protokol je navadno sestavljen iz določenega števila obsevanj v nekem časovnem obdobju.
Več o poteku radioterapije si lahko preberete TUKAJ.
Stranski učinki radioterapije so odvisno od mesta obsevanja. Pogosti so utrujenost, manjše reakcije na koži in razdražen želodec. Večina stranskih učinkov izzveni kmalu po koncu zdravljenja. Predvsem obsevanje možganov pa lahko ima dolgotrajne posledice.
PRESADITEV KOSTNEGA MOZGA ALI MATIČNIH CELIC
Presaditev kostnega mozga je postopek v katerem kostni mozeg, ki vsebuje rakave celice zamenjajo s celicami, ki se razvijejo v zdrav kostni mozeg.
Zdravniki se za to obliko zdravljenja odločijo na podlagi mnogih dejavnikov. Med njimi so vrsta raka, učinkovitost predhodnega zdravljenja ter starost in splošno zdravje otroka.
Obstajata dve obliki presaditve kostnega mozga oziroma matičnih celic: alogena in autologna. Pri alogeni presaditvi se uporabi matične celice druge osebe, pri autologni pa bolnikove lastne matične celice. Cilj obeh je, da se uniči rakave celice v kostnem mozgu, krvi in drugih delih telesa z uporabo viskodozne kemoterapije in/ali radioterapije. S tem se nadomestnimi matičnim celicam omogoči, da razvijejo zdrav kostni mozeg.
Stranski učinki so odvisni od oblike presaditve in mnogih drugih dejavnikov.
PODPORNO OZ. SPREMLJEVALNO ZDRAVLJENJE
Rak in zdravljenje raka povzroča mnoge fizične stranske učinke, pa tudi psihološke in socialne. Obvladovanje vseh teh učinkov imenujeno spremljevalno zdravljenje in je pomemben del zdravljenja.
Spremljevalno zdravljenje je usmerjeno v izboljšanje otrokovega počutja med zdravljenjem, tako da lajša stranske učinke in podpira otroka in njegovo družino. Z oporo takoj od diagnoze naprej se lahko bistveno zmanjša hude stranske učinke in izboljša kvaliteta življenja obolelega otroka.
Spremljevalno zdravljenje lahko vključuje različna zdravila, transfuzije krvi inkrvnih pripravkov, prehranski načrt, tehnike sproščanja, čustveno in duhovno oporo in drugo.
Pomembno je, da je zdravnik obveščen o vseh stranskih učinkih in težavah, s katerimi se otrok sooča. Tako se lahko pravočasno lajša težave in prepreči hujše težave v prihodnje.
