💛🦁LEVJE SRCE – PRVI DNEVI V 3. NADSTROPJU 🎗
Danes delimo odlomek iz knjige Levje srce, avtorice Dine Delić, ki govori o prvih dneh na onkološkem oddelku s sinom in o tem, kako se življenje v trenutku ustavi.
✒️OKNO V NOV SVET
Prvi dan na oddelku je bil kot skok v drugo dimenzijo. Soba je bila majhna, stene rumenkasto bele, s tistim sterilnim
bolnišničnim vonjem, ki se ti zatakne nekje v pljučih.
Skozi okno sem gledala na mestni vrvež pod nama. Ljudje so hiteli po svojih običajnih opravkih. Njihov svet se je vrtel naprej, medtem ko se je moj popolnoma ustavil.
Videla sem mamo, ki je za roko držala otroka in mu kazala ptice. Skupino mladih, ki so se smejali nečemu na telefonu.
Starejšega gospoda, ki je na klopci bral časopis.
Vsi so živeli v svetu, ki sem ga sama zapustila pred nekaj urami. V svetu, v katerem otroci ne zbolijo za levkemijo. V katerem se zjutraj zbudiš in veš, da bo tvoj dan podoben včerajšnjemu.
»Mama, zakaj sva tu?« me je vprašal Leo.
»Ker te morajo zdravniki pregledati,« sem odgovorila. »Kot detektivi bodo raziskali, kaj te boli, in ti bodo pomagali.«
Všeč mi je bila ta primerjava. Detektivi so kot heroji. Detektivi skoraj vedno rešijo primer. Tudi ta bo rešen.
Leo je zaspal, utrujen od vseh preiskav. Njegove majhne roke so ležale na beli odejici, tako nemočno in krhko. Sedela sem ob njegovi posteljici in se trudila razumeti, kako se je to zgodilo.
Z nami v sobi je bila takrat desetletna deklica Lana, ki je prestajala intenzivni del zdravljenja levkemije. Gledala me je
z očmi, polnimi razumevanja, ki bi ga pričakovala od odrasle osebe, ne pa od otroka.
»Vem, da je težko,« mi je rekla s tihim, toplim glasom. »Ampak vem, kaj je moji mami pomagalo. Lahko poskusiš isto.«
Gledala sem jo, ne da bi zmogla spregovoriti.
»Mami je pomagalo, da je držala angelčka v roki,« je nadaljevala. »Morda tudi tebi pomaga.«
V vsem svojem obupu sem strmela v to deklico s plešasto glavico, ki me je tolažila, namesto da bi jaz tolažila njo.
»Upam, da zdravniki pri Leu ne bodo potrdili levkemije,« je nadaljevala. »Ker je še tako majhen … ker ga bodo bolele mišice…«
Vedela je. Ta deklica je natančno vedela, kaj bi ta diagnoza pomenila. Vedela je iz lastnih izkušenj, kaj se skriva za tisto besedo, ki sem se je jaz tako bala. Nezavedno me je učila o moči, upanju in sočutju.
Okoli polnoči sem se sprehodila po hodniku. Druga vrata, druge zgodbe. Iz sosednje sobe sem slišala otroški jok. Videla sem mamo, ki je tolažila otroka.
Le kako sem se znašla v tem svetu? Svetu, v katerem matere ne spijo, ker poslušajo vsak otroški vdih. Kjer monitor postane tvoj največji sovražnik in najboljši prijatelj hkrati.
Prvič v življenju sem razumela, da obstajajo stvari, ki jih ne morem popraviti. Ne morem jih pobožati ali odpihniti stran, kot sem to počela, ko se je Leo udaril ali padel.
Prvič sem se soočila z nemočjo, ki je bila uničujoča.
Tisto noč sem z vsem svojim bitjem prvič molila. Ni bilo pomembno, h komu. Pomembno je bilo le to, da sem se predala nečemu večjemu od sebe in upala na čudež.🖋
Za vse, ki vas zanima več, knjiga je na voljo pri Založbi 5ka
Hvala avtorici Dini Delić, ker je v svoji knjigi Levje srce tako iskreno in dotakljivo odprla vrata v svet, ki ga mnogi ne poznajo, a navdihuje s svojo neverjetno močjo ter sočutjem.
Junaku Leu ter celi družini iz srca želimo veliko zdravja, poguma, notranjega miru in neskončno veselih ter brezskrbnih trenutkov na vsakem koraku! 🤍✨
