Začetek ZLATEGA SEPTEMBRA
Prvi dan zlatega septembra posvečamo Emi. To je postala naša tradicija. Emi je Junakinja, ki je na današnji dan pred sedmimi leti postala zvezdica. Njena mamica Urška (predsednica društva) danes vnovič hodi Emi v spomin in vsem v opomin – iz Škofje Loke do Ljubljane. Urška (oz. njena Emi) pa je tudi glavni razlog za nastanek našega društva. Zbrala je starše, katerih otroci so se prav tako zdravili na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani, na prvem sestanku in v skupni želji, da pomagamo vsem, ki prihajajo za nami. Tako smo se povezali in v začetku l. 2020 ustanovili Društvo Junaki 3. nadstropja.
Urški in vsem, ki so se ji danes pridružili, želimo lahek korak.Z vami pa delimo še eno stran iz Urškinega dnevnika iz časa Eminega zdravljenja.
31. avgust 2017
Noč prespimo doma brez Eme. Zjutraj peljem Mio v vrtec in odhitim v službo oddat vse bolniške liste in jih seznanit z vsemi mojimi strahovi. Odločiva se, da gre danes k Emi le Aleš, saj jo bodo držali še v spanju do magneta, ki ga želijo opraviti dan po operaciji. Podpisati mora papirje za magnetno preiskavo, zato že zjutraj odhiti k njej. Pikica še vedno spi, zapoje ji pesmico in jo boža.Tudi popoldne gre sam k njej, jaz pa po Mio v vrtec. Odpraviva se k frizerki. Lepe dolge lase ima. Doma si narediva limonado in se igrava s prijatelji.Emi v bolnišnici na intenzivnem oddelku še vedno spi. Zvečer ji bodo prenehali dodajati zdravila za spanje in ji odstranili tubus.
1. september
Zjutraj Mio odpeljeva v vrtec in pokličeva na intenzivno, kako je Ema. Zvečer so ji odstranili tubus tako, da diha že sama. Malo se že predrami, ampak hitro zaspi nazaj. Okoli 10. ure se odpraviva na obisk. Povejo nama, da Emi super okreva po operaciji in da bi jo lahko že premestili na kirurški oddelek. Uf … sama se s tem ne strinjam, ker me je strah. Saj je šele dva dni po operaciji na možganih. Do popoldanskih obiskov jo tako še obdržijo na intenzivnem oddelku. Aleš se odpravi domov po moje stvari, saj jo bodo popoldne vseeno prestavili na kirurški oddelek. Na oddelku je Emi še vedno priklopljena na monitor, čeprav je stabilna. Skoraj ves čas še prespi, počiva. Saj si res zasluži po taki operaciji. Sestre so zelo prijazne in naju pridejo velikokrat pogledat, tudi ponoči, saj je mene zelo strah biti sama.
__________________________________
Pripnite si zlato pentljo in se pridružite ozaveščanju! Hvala vsem, ki nas spremljate!
